Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Generalna skupščina Združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V okviru obeležitve tega dne po vsem svetu potekajo dnevi akcij proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola.

Nasilje nad ženskami in nasilje nad dekleti je nasilje na podlagi spola. Prisotno je v vseh kulturah in družbenih slojih. Izraz nasilje na podlagi spola uporabljamo za vse oblike nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in je usmerjeno proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti.

Medtem ko v svetovnem merilu zaznavamo določen napredek glede doseganja enakosti med spoloma in opolnomočenju žensk in deklet, pa te še vedno vsakodnevno doživljajo diskriminacijo in nasilje. Nasilje nad ženskami in dekleti je eno od najbolj razširjenih, trdovratnih in uničujočih kršitev človekovih pravic na svetu. Kontekst nasilja je potrebno prepoznati v socialnih strukturah, ki so se ohranjale skozi stoletja ter v kulturnih vrednotah, ki so ta globalni problem zadrževale pri življenju in se upirale različnim načrtnim naporom, da bi ga kot fenomen, ki ne sodi v civilizirane družbe, pustili za sabo. Sociokulturni vzroki nasilja segajo izven družine v globoko zakoreninjene kulturne vrednote in tradicionalne socialne strukture, ki v največji meri odvzamejo moč ravno ženskam in otrokom. 

Od prve razglasitve epidemije do danes, vladne in nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja v Obalno – kraški regiji ugotavljajo, da žrtve nasilja v tem času nasilje v družini doživljajo bolj pogosto ter da je le-to bolj intenzivno. Povečan obseg skupnega preživljanja časa žrtev s povzročitelji nasilja ter večja socialna izolacija žrtvam otežujeta možnosti za umik. Ženske žrtve nasilja v tem času še v večji meri nase prevzemajo opravljanje neplačanih gospodinjskih del ter dodatnih del v povezavi s šolanjem otrok. Strategije preživetja, ki so jih žrtve uporabljale doslej, v novih situacijah pogosto več ne zadostujejo. Posledično pri žrtvah nasilja opažajo porast težav v duševnem zdravju. Otrokom in mladim, ki doživljajo nasilje v družini ter odraslim žrtvam nasilja sporočajo, da si zaslužijo živeti varno ter da pomoč obstaja tudi v času razglasitve epidemije. Svetujejo jim, da v primerih, ko potrebujejo pomoč, kontaktirajo katerega od spodaj navedenih kontaktov:

  • CSD JUŽNA PRIMORSKA Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam T. 05 66 34 579
  • Krizni center za žrtve nasilja Južna Primorska T. 059 039 590, 040 303 669
  • Krizni center za otroke in MLADOSTNIKE Marelična hiša T. 05 663 45 99, 041 303 203
  • Regijska varna hiša Kras T. 056 202 442, 070 754 530.

Izjava za javnost.pdf